www.taxslovenia.com

ZAPOSLOVANJE IN IZPLAČEVANJE FIZIČNIM OSEBAM

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS IN IZRAČUN ODPRAVNINE

V skladu z novo delovnopravno zakonodajo, ki velja od aprila 2013 in glede na prakso, ko se že končujejo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas 6, 7 oziroma 8 mesecev leta 2013, smo povzeli, kakšne obveznosti ima delodajalec ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
 
Če ste sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas z delavcem po 12. aprilu 2013 in se mu pogodba izteče s koncem leta 2013, ste dolžni obračunati in izplačati odpravnino v višini 1/5 bruto plače za trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki traja manj kot eno leto.
Na naši spletni strani lahko brezplačno uporabite Excel orodje za izračun individualne odpravnine ob prekinitvi pogodbe za določen čas.

Primer: Z delavcem je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas od 1.5.2013 do 31.12.2013, torej za 8 mesecev. V naslednji tabeli je navedena bruto plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih 3 mesecev pred zaključkom pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Povprečna bruto plača zadnjih 3 mesecev je 985 EUR bruto. Delavcu pripada odpravnina v višini 197 EUR (985 EUR *0,2), ki ni obdavčena z dohodnino in od nje ni potrebno obračunati in plačati socialnih prispevkov.Odpravnino mora delodajalec plačati ob prenehanju.

Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi:
• če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• v primeru sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu,
• v primeru opravljanja javnih del,
• v primeru izvajanja ukrepa aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom o urejanju trga dela.

Davčna obravnava odpravnine zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas:
V davčno osnovo za dohodnino skladno z 11. točko 1. odst. 44. člena ZDoh-2 in v osnovo za socialne prispevke se ne všteva znesek odpravnine, izračunane po formuli:

( Plača za polni delovni čas za zadnji mesec +
Plača za polni delovni čas za predzadnji mesec +
Plača za polni delovni čas za predpredzadnji mesec) / 3

, vendar ne več kot 3 povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (tj. največ 4.512,18 EUR odpravnine, ob upoštevanju povprečne plače junij – september 2013).
Pravilno obračunana in izplačana odpravnina tako načeloma ni obdavčena.

STROŠEK DELA JE ENAK BRUTO PLAČI – NOVE DRŽAVNE SPODBUDE

Če v času od 01.novembra 2013 do 31. decembra 2014 sklenete pogodbo za zaposlitvi za nedoločen čas z osebo, ki je mlajša od 30 let in je bila predtem vsaj 3 mesece prijavljena v evidenci brezposlenih oseb na Zavodu za zaposlovanje, ste kot delodajalec oproščeni plačila socialnih prispevkov na bruto plačo.

Primer: Dne 15.12.2013 sklenete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo osebo z bruto plačo 1.200 EUR.
Strošek podjetja bi bil brez upoštevanja spodbude 1.393 EUR + prevoz na delo/z dela + prehrana.
Strošek podjetja ob upoštevanju spodbude je 1.200 EUR+ prevoz na delo/z dela + prehrana. Mesečni prihranek pri enem delavcu je 193 EUR.

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca lahko prejmejo le delodajalci, ki:
• niso zadnje tri mesece pred sklenitvijo te ugodne pogodbe o zaposlitvi začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedali pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
• pred sklenitvijo niso imeli blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni,
• so v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo te ugodne pogodbe o zaposlitvi redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim,
• prejmejo za istega delavca že kakšno drugo državno spodbudo.

Če delodajalec odpove zaposlitev takšnemu delavcu pred potekom 24 mesecev zaposlitve iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, je dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe.

DOLOČITEV REGRESA ZA LETNI DOPUST

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2013 znaša 783,66 EUR bruto.

Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Primer: Delavca smo zaposlili s 1.aprilom 2013 za določen čas enega leta. V letu 2013 bo tako zaposlen v podjetju 9 mesecev. Če bi bil zaposlen celo leto, bi mu pripadalo 20 dni dopusta, tako pa mu pripada 15 dni dopusta (20 dni / 12 mes x 9 mes) za leto 2013.

Če mu pripada le 15 dni dopusta, potem mu pripada tudi sorazmerni regstes. Polni regres za leto 2013 znaša 800 EUR bruto, delavcu pa pripada 600 EUR bruto (800 € x 15 dni / 20 dni).
Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Izjema je delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ki ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (67.člen ZDR-1).

Primer: Delavka, ki ima že 5 let sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, se je vrnila s porodniške 15.5. in se zaposlila za krajši delovni čas 30 ur do dopolnjenega 3. leta svojega otroka. Koliko regresa za letni dopust ji pripada za leto 2013?

Delavki pripada celotni regres za letni dopust za leto 2013 v višini, kot jo izplačuje podjetje drugim zaposlenim oziroma najmanj v višini 783,66 EUR bruto.

PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Primer: Delavec ima razporejen tedenski delovni čas od ponedeljka do sobote, torej 6 dni v tednu. Delavcu pripada najmanj 6x4= 24 dni letnega dopusta.

DOLOČANJE TRAJANJA LETNEGA DOPUSTA

Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur.l. RS 21/2013), se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca. Sklep o odmeri letnega dopusta se shrani kot PDF in pošlje delavcu na njegov služben e-mail.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

1. SORAZMERNI DEL LETNEGA DOPUSTA

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače, tako da je za delavca ugodneje.

Primer: Delavec odhaja v drugo podjetje s 01.06.2013. Podjetje, iz katerega odhaja, bi mu moralo omogočiti izrabo letnega dopusta za leto 2013 v višini 5/12 delovčevega običajnega letnega dopusta in prav tolikšen regres za letni dopust za leto 2013 (5/12 x 783,66 EUR = 326,53 EUR).

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Primer izračuna letnega dopusta:
Delavec je prišel v podjetje 15.5.2013. Polni letni dopust bi bil 20 dni. Koliko dni letnega dopusta mu pripada za 2013?
Delavec bo v podjetju 7,5 meseca v 2013, zato mu pripada 12,5 dni (20 dni / 12 mes. x 7,5 mes), ki se zaokrožijo navzgor na 13 dni letnega dopusta za 2013.

IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. V tem primeru ni le pravica, temveč tudi dolžnost delavca, da koristi 2 nepretrgana delovna tedna dopusta.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Nekateri delodajalcu omogočajo izrabo letnega dopusta preteklega leta tudi kasneje, kar je dopustno.
 
V posebnih primerih, ko delavec ne more izrabiti ves letni dopust tekočega koledarskega leta oziroma niti do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, se zakonsko izraba dopusta podaljša do 31. decembra naslednjega leta.

Primer: Delavec je zaradi dolgotrajnega procesa zdravljenja v letu 2013 izkoristil le teden dni rednega letnega dopusta v koledarskem letu 2013. Delodajalec mu mora dati možnost izrabe preostalega letnega dopusta za leto 2013 do 31.12.2014 in ne le do 30.06.2014.

Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Primer: Če je delavec zaposlen za nedoločen čas od 01.10.2013, mu za leto 2013 pripada le sorazmerni del dopusta (3/12). Delavec bi šel rad v Avstralijo februarja 2014 za 4 tedne. V dogovoru z delodajalcem lahko delavec koristi celoten letni dopust 2014 že februarja 2014.To je možno, saj delavec dobi pravico do celotnega letnega dopusta 2014 že s 01.01.2014.

1. NAČIN IZRABE LETNEGA DOPUSTA

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Primer: Delavec A ima 2 otroka v vrtcu, delavec B ima enega otroka v 3. razredu OŠ. Delodajalec je obvezan omogočiti izrabo vsaj tedna dni dopusta v času od 25.6.-01.09.2013 le delavcu B.  

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

2. NEVELJAVNOST ODPOVEDI PRAVICI DO LETNEGA DOPUSTA

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Primer: Delavec in delodajalec oba želita, da se delavcu del neizrabljenega letnega dopusta nadomesti s plačilom. To ni dopustno in delodajalec je lahko oglobljen od 1500 do 4000 EUR. Namen letnega dopusta je, da se delavec spočije in si nabere novih moči za zbrano delo v prihodnje.

Podatki za obračun regresa za letni dopust v maju 2013 in primerjava s preteklimi leti:

Najvišji regres za letni dopust se spreminja vsak mesec, ker se meri kot 70% povprečne bruto plače v Sloveniji za predpretekli mesec.

NOVOSTI SLOVENSKE DAVČNE ZAKONODAJE

12. aprila 2013 se bo začel uporabljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur.l.RS 21/2013), ki uvaja neradikalne spremembe trenutno veljavne delovne zakonodaje.
Slovenska Zakon o delovnih razmerjih ne velja le za delovna razmerja, sklenjena med slovenskimi delodajalci in delavci, temveč tudi za tuje delodajalce, kadar sklepajo pogodbe o zaposlitvi z delavci na območju Republike Slovenije.

SLOVENSKE POSEBNOSTI DELOVNE ZAKONODAJE OSTAJAJO

Polurni odmor za malico se všteva v 8-urni redni delovni čas in je plačan.

Dodatek na delovno dobo v višini 0,5% za vsako leto delovne dobe oziroma v %, določenem v kolektivni pogodbi, ostaja.

Če je delavec odsoten zaradi bolezni ali poškodbe do 30 delovnih dni, mu mora delodajalec plačati 80% njegove plače in ta strošek bremeni delodajalca.

Letni dopust se odmeri v višini najmanj 4 tedne; če dela delavec 6 dni  na teden, potem ima najmanj 24 dni letnega dopusta.

Regres za letni dopust se mora izplačati do 1. julija vsaj v višini minimalne plače (783,66 EUR).

PRIJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA OSTAJA

Delodajalci v gospodarstvu smejo še vedno javno objavljati prosto delovno mesto z navedbo pogojev za opravljanje dela in rokom za prijavo. Objava pa ni več obvezna.
Izjemoma pa nobenemu delodajalcu ni potrebno objavljati prostega delovnega mesta, če zaposli:
• poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce,
• družbenike v pravni osebi,
• družinske člane v s.p.,
• osebo za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• osebo za nedoločen čas, ki je bila predhodno zaposlena za določen čas,
• osebo s polnim delovnim časom, ki je bila predhodno zaposlena s krajšim delovnim časom,
• sklene novo zaposlitev z obstoječim delavcem zaradi spremenjenih okoliščin.

ELEKTRONSKO OBVEŠČANJE DELAVCEV

Novi Zakon o delovnih razmerjih se prilagaja elektronskemu poslovanju in izmenjavi podatkov, ter omogoča obveščanje nasprotne stranke po elektronski poti (e-pošta) v naslednjih primerih:
• odgovor neizbranemu kandidatu v 8 dneh po zaključenem postopku izbire;
• pošiljanje sklepa o odmeri letnega dopusta delavcem do 31. marca tekočega leta;
• izdaja odredbe o opravljanju drugega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu;
• izdaja obvestila o pogojih dela pri naročniku, kamor je delavec napoten;
• izdaja pisnega opozorila oziroma opisa očitane kršitve delavcu pred redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
• napotitev delavca na čakanje na delo doma,
• pisna utemeljitev delavcu, ki predlaga drugačno razporeditev delovnega časa;
• obveščanje sindikata.

ODPOVEDNI ROKI, ČE PREKINJA DELOVNO RAZMERJE DELAVEC

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpoved:
• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Ta rok se lahko podaljša do največ 60 dni. Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom lahko določa daljše odpovedne roke. Pogodba o zaposlitvi z vodilno osebo v podjetju pa ne sme prekoračiti 60 dni odpovednega roka.

ODPOVEDNI ROKI, ČE PREKINJA DELOVNO RAZMERJE DELODAJALEC

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se za delovno dobo nad 2 do 17 let pri istem delodajalcu odpovedni rok določi po formuli:

Čas dela pri delodajalcu    Odpovedni rok
nad 2 + n let    30 dni + n x 2 dni do največ 60 dni

Pri delovni dobi nad dve leti se odpovedni rok daljša po dva dni za vsako leto delovne dobe do 60 dni.

Primeri:

Pri več kot 25-letni delovni dobi pri istem delodajalcu se odpovedni rok podaljša do 80 dni.

NIŽJE ODPRAVNINE

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, mora ob prenehanju delovnega razmerja plačati odpravnino. Z namenom zniževanja stroškov dela, se bodo odpravnine znižale.

Odpravnina ne sme presegati 10-kratnika plače*, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače.

*«plača« pomeni povprečna mesečna plača v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo.

Primer odpravnine pri pogodbi za nedoločen čas:

Delavcu iz poslovnega razloga podjetje prekine pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delavec je bil zaposlen 6 let in 5 mesecev pri tem delodajalcu, vštevši poskusno dobo in 2 leti dela po pogodbi za določen čas. Povprečna mesečna plača v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo je 1.000 EUR bruto. Delavcu pripada odpravnina za 6 let dela v podjetju v višini 6/5 plače oziroma 1.200 EUR bruto.

ODPRAVNINE TUDI OB PRENEHANJU POGODB ZA DOLOČEN ČAS

Po novem se odpravnine izplačajo tudi delavcem, ki so v delovnem razmerju za določen čas. Do odpravnin bodo upravičeni tisti delavci v določenem delovnem razmerju, s katerimi bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas 12.4.2013 ali kasneje.

Izjeme, ki nimajo pravice do odpravnine, so:
•    delavci za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
•    delavci za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu,
•    delavci za opravljanje javnih del oz. delavci, vključeni v aktivne politike zaposlovanja.

Še nadalje velja omejitev zaposlovanja delavca za določen čas za največ 2 leti za isto delo, razen za projektno delo (glej pog. 8).

Primer odpravnine pri pogodbi za določen čas:
Če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas 1 leta, pripada delavcu 1/5 (ali 20 %) njegove povprečne mesečne plače.
Če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas 15 mesecev, pripada delavcu 25 % njegove povprečne mesečne plače.
Če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas 23 mesecev, pripada delavcu 38 % njegove povprečne mesečne plače.

PROJEKTNO DELO

Za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano je lahko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas s trajanjem več kot 2 leti oziroma za čas trajanja projekta.

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo.

DRAŽJE POGODBE ZA DOLOČEN ČAS

Delodajalec pa bo moral za zaposlene za določen čas plačevati petkrat višji prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti kot za nedoločen čas. Ta prispevek je 0,06 odstotka plače. Pri sklenitvi pogodbe za nedoločen čas delodajalcu dve leti ne bo treba plačevati tega prispevka.

Primer: Če delavec zasluži 1000 EUR bruto plače, bo moral delodajalec v primeru:
1. pogodbe o zaposlitvi za določen čas, plačati 0,3% ali 3 EUR namesto 0,6 EUR prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti;
2. pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, bo prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti oproščen.

OMEJITEV ŠTEVILA NAPOTENIH DELAVCEV

Število napotenih delavcev pri delodajalcu ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih pri tem delodajalcu, ki uporablja storitev napotenih delavcev. Ta določba ne velja za manjšega delodajalca, ki zaposluje do 10 oseb.

Določba začne veljati čez eno leto, to je 12.aprila 2014.

Primer: Podjetje AB d.o.o., ki zaposluje 150 delavcev, bi za 2 meseca zaradi povečanega sezonskega dela dodatno najelo 30 delavcev od delodajalca, ki ima registrirano dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu. Podjetje AB d.o.o. lahko stori ta korak, saj 30 dodatnih delavcev predstavlja manj kot 25% zaposlenih v podjetju AB d.o.o.

ZAŠČITENI STAREJŠI DELAVCI

Delodajalec zaposlenih ne more odpustiti brez njihovega soglasja pri starosti nad 58 let oziroma če delavcu manjka manj kot pet let do upokojitve.
Starostna meja za vstop v kategorijo varovanih starejših delavcev se bo postopno zviševala kot sledi:
• leto 2013: ženske, ki dopolnijo 54 let in 4 mesece in moški 55 let,
• leto 2014: dopolnjena starost 55 let,
• leto 2015: dopolnjena starost 56 let,
• leto 2016: dopolnjena starost 57 let.
 

OBČASNO DELO UPOKOJENCEV

Podjetje lahko sklene z upokojencem pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela za največ 60 ur na mesec. Urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 EUR. Upokojenec iz tega naslova ne sme zaslužiti več kot 6.300 EUR na leto, četudi dela pri več delodajalcih.

Delodajalec lahko uporabi več upokojencev, odvisno od števila delavcev v podjetju.  Več je delavcev, večje število ur občasnega dela lahko koristi podjetje (podrobno v 27. a  členu Zakona o urejanju trga dela).

Primer obračuna občasnega dela upokojenca, ki opravi vsak mesec 60 ur:
Bruto dohodek: 60 ur x 8,75 EUR/h = 525 EUR
Če bi delal vseh 12 mesecev, bi zaslužil maksimalno dovoljeni dohodek 6.300 EUR.
Strošek dela = 375 EUR = 300 EUR + 25% dajatev
Neto dohodek upokojenca = 232,50 EUR
(300 EUR – akon.doh. 25% na 90% osnovo)

E: office@taxslovenia.com  /  T: 059 071 706  /  www.taxslovenia.com